Gorenja vas leži na nadmorski višini 402 m in je s približno 1300 prebivalci središčno naselje Poljanske doline. Je gručasta vas, ki se razteza na obeh straneh Poljanske Sore. Poljanska dolina se tu razširi v naplavljeno ravnico, ki jo s treh strani obdaja hribovje, z jugovzhoda pa se vanjo priključi dolina potoka Brebovščice.
Gorenjevaška naplavljena ravnica je za žirovsko najširši del Poljanske doline. Hiše stojijo predvsem na zahodnem in severnem delu ravnice. Njen vzhodni del do Sore, ki se v kolenu obrne od vzhoda v severovzhodno smer, je obdelovalni svet, imenovan Na prodi in Na polju. Na desni strani vasi se ravnica razprostira proti jugu do terase Dolenje Dobrave in potoka Brebovščice, ki so ga naplavine potisnile čisto pod vznožje hribovja. Ledinski imeni Blata in Vrbje pričata, da je ta del ravnice mokroten (v večji meri je že melioriran).
Naplavljeno ravnico obkroža hribovje. Na severni strani je že v sami vasi precej strm breg Tabora, ki se vzdiguje tik nad nekdanjo dolinsko cesto, na JZ delu jo obdaja greben
Žirovskega vrha, na JV delu pa Polhograjsko hribovje.
Ime Gorenja vas izvira iz lege vasi, ki je višja od Poljan. Ime Poljane je prvotno veljalo za vso razširjeno dolino, od vzhodnega dela današnjih Poljan do zahodnega dela današnje Gorenje vasi. Kasneje se je to ime obdržalo le za skrajni vzhodni del, kjer je bil sedež fare, zahodne dele pa so poimenovali glede na prvotno celoto: Poljane, Srednja vas, Gorenja vas, Sestranska vas in Trata, kjer so postavili cerkev, ter zaselek nad Trato, imenovan Lajše.
Nekdanja Gorenja vas je zavzemala svet ob sedanji dolinski cesti Škofja Loka – Žiri na levem bregu Sore. Sestranska vas se je razprostirala tik ob Sori na desni strani, Trata pa v glavnem nad nizko teraso, nekoliko odmaknjeno od desnega brega Sore. Zaselek Lajše je nekdaj spadal k Trati, po svoji legi leži na višji terasi nad njo. Sedaj Gorenja vas združuje vse tri naštete vasi.
Pot skozi dolino je bila ena od povezav med Trstom in Dunajem, zato so se v vasi v gostilnah in pri kovačih ustavljali trgovci ter prepregali konje.
V začetku prejšnjega stoletja (22. maja 1901) je zaradi otroške igre z ognjem pogorela skoraj celotna Gorenja vas. Zagorelo je na kmetiji na vzhodni strani vasi, zaradi močnega vetra in slamnatih streh pa je bila vas hitro v ognju. Družno so vaščani vas hitro obnovili.
Večji vrvež je vas občutila v letih med obema vojnama, ko je starojugoslovanska vojska gradila zahodno obrambo pred morebitnim italijanskim napadom. V letih od 1938 do 1941 je v Gorenji vasi in okoliških vaseh, predvsem na področju Žirovskega vrha in Hlavčih njiv, gradilo tako imenovano Rupnikovo linijo več tisoč vojakov in civilistov tako domačinov kot iz ostalih pokrajin stare Jugoslavije. V teh letih je cvetela trgovina, pa tudi pekarne, mesarije, gostilne, prenočišča ter prevozne storitve.
Vir: Matjaž Šifrar